Svetovna zdravstvena organizacija v Listini o varnostnih pravicah pacientov iz leta 2023 ugotavlja, da je nevarna zdravstvena oskrba vodilni vzrok smrtnosti povsod po svetu. V Sloveniji se ob sumu na zdravniško napako na pobudo pacienta lahko uvede izredni strokovni nadzor, ki ga izvede stanovsko združenje.
Strokovni nadzor v zdravstvu opravljajo zbornice (Zdravniška nad delom zdravnikov, Zbornica zdravstvene in babiške nege nad delom izvajalcev zdravstvene nege). Pri nadzoru večinoma pregledujejo medicinsko dokumentacijo, več mesecev po dogodku, in opravijo razgovor z zdravstvenimi delavci, z vami pa ne. Vi v teh postopkih niste deležnik. Pregledajo dokumentacijo, ki jim jo dostavi nadzorovana bolnišnica. Dejanskega stanja ne ugotavljajo, niti v izrednem strokovnem nadzoru. Lahko se vam zgodi, da ne bodo upoštevali niti vse dokumentacije, npr. Zapisnikov iz Prve obravnave po ZPacP.
Tako v letu 2022 Zdravniška zbornica od cca. 200 opravljenih nadzorov ni niti v enem primeru ugotovila, da bi šlo za napako. Koruptivno? Konkretno za primer Nekrep je KPK v lanskem letu ugotovila, da je Zdravniška zbornica ravnala koruptivno. Tudi naše izkušnje kažejo, da v postopku strokovnega nadzora ne dobimo odgovora, kaj se je med zdravstveno obravnavo dogajalo. Varnostnega incidenta, ki jih v tujini razišče Neodvisni medicinski preiskovalni odbor, ki je multidisciplinaren in ima preiskovalna pooblastila, se pri nas sploh ne razišče. Ugotavljamo, da nadzor zdravstvenih delavcev nad samimi seboj ne deluje!
V strokovnem nadzoru niste stranka v postopku, praviloma vas ne povabijo na razgovor. Ko nadzorna komisija izda Poročilo o opravljenem nadzoru, ga pred objavo pošlje v pregled le zavodu, ki ga nadzoruje, vam pač ne.
Ukrepi strokovnih nadzorov so praviloma priporočila. Ali se naknadno preverja njihovo aplikacijo v praksi z neposrednim pregledom prakse? Ne, bolnišnica izda evalvacijsko poročilo. Čeprav imajo nadzorne komisije po Pravilniku o izvajanju nadzorov na voljo tudi druge, strožje ukrepe, praviloma zavodu svetujejo s priporočili. Tako zavod dobi zastonj svetovanje za odpravo pomanjkljivosti, ki jih sploh ne bi smelo biti, vi pa ostanete brez nedvoumnega odgovora, kaj dejansko je med zdravstveno obravnavo šlo narobe. Takšna je praksa v Sloveniji že dolga leta.
Ni treba posebej poudarjati, da tak sistem ne deluje, da prve žrtve varnostnih incidentov pahne v veliko stisko in dolgoletne tožbe ter da si te možnosti sploh ne morejo privoščiti vsi. Zato je tak sistem nepravičen, saj ni vsem enako dostopen. Poleg tega pa je drag, tudi za državo, saj so med neocenljivimi izgubami izguba zaupanje v delovanje sistema ter izgorelost žrtev in svojcev. Tako urejen sistem pa krši tudi številne varnostne pravice pacientov.
Na današnjem srečanju bomo prisluhnili Nini Kaiser in Jasni Jovović, kako sta doživeli dosedanje delovanje Zdravniške zbornice in Zbornice zdravstvene nege in kaj sta pogrešali.
Pridružite se nam na on-line srečanju, ki bo v petek, 31. 1. 2025 ob 11. uri.
Prijavo na srečanje izvedete na povezavi tukaj in boste prejeli povezavo do srečanja.
